Zasebno varovanje je od Lipe dalje na udaru, še ena smrt pred diskoteko pa je izbila sodu dno.

... v javnosti so na križ pribijali varnostno službo, ki je na dokaj specifičen, čeprav obiskovalcem nočnih postojank dobro znan način skrbela za varnost v lokalu, « pravi Gorazd Utenkar v prispevku Pridemo in gasimov Sobotni prilogi Dela (20. 10. 2007). Kaj nam je hotel povedati s tem nekoliko skrivnostnim stavkom? Nekaj, kar naj bi (vsaj nekateri med nami) sicer vedeli, vendar o tem (javno) ne govori nihče. Zasebno pač! Menimo, da je že končno čas povedati kakšno reč tudi javno, vsaj zato, da končni račun še zakoga ne bo (pre)previsok. Za svojce in prijatelje umrlih je namreč že. Zasebno varovanje je od Lipe dalje na udaru, še ena smrt pred diskoteko pa je izbila sodu dno. Če se že v prvem primeru stroka in javnost nista mogli odločiti, kdo je kriv za tragedijo, ju je katastrofalna repriza še bolj razdelila.

Kje je problem? Do uveljavitve tega zakona in člena so rediteljsko službo v teh lokalih opravljali reditelji (tudi) iz vrst določenih združb. Prva reakcija – o sveta preproščina! – zasebnega varovanja pa je bila:  nova tržna priložnost. In smo navalili. Vendar se  priložnost niti za nišo ni izkazala. V nekaj mesecih, odkar smo prevzeli nekaj teh poslov, smo imeli pri delu (med delom, na delovnem mestu) poškodovanih več varnostnikov kot prej v dvajsetih letih (po podatkih, ki jih ima na voljo avtor tega prispevka). In kakšne poškodbe so to bile, za razliko od prej najpogostejših zvinov in odrgnin? S steklenicami razbite glave (v najbolj ekstremni pojavni obliki)!